Romans 10

10. Poglavje

1Bratje, moja srčna želja in prošnja k Bogu za Izrael je, da bi bili oni lahko rešeni. 2Kajti prinašam jim pričevanje, da imajo gorečnost za Boga, toda ne glede spoznanja. 3Kajti ker so bili nevedni glede Božje pravičnosti in so nameravali vzpostaviti svojo lastno pravičnost, se niso podvrgli Božji pravičnosti. 4Kajti Kristus je konec postave za pravičnost vsakemu, ki veruje. 5Kajti Mojzes opisuje pravičnost, ki je iz postave: a ‚Da bi človek, ki dela te stvari, živel po njih.‘ 6Toda pravičnost, ki je iz vere, govori na ta način: b „Ne reci v svojem srcu: ‚Kdo se bo povzpel v nebo?‘ (to je, Kristusa privedel dol od zgoraj); 7ali: ‚Kdo se bo spustil v brezno?‘ (to je, da Kristusa ponovno privede gor od mrtvih).“ 8Toda kaj ta pravi? c Beseda je blizu tebe, celó v tvojih ustih in v tvojem srcu; to je, beseda vere, katero oznanjamo; 9da če boš s svojimi usti priznal Gospoda Jezusa in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. 10Kajti s srcem človek veruje v pravičnost, z usti pa je narejeno priznanje v rešitev duše. 11Kajti pismo pravi: d ‚Kdorkoli veruje vanj, ne bo osramočen.‘ 12Kajti ni razlike med Judom in Grkom, kajti isti Gospod nad vsemi je bogat do vseh, ki kličejo k njemu. 13 e Kajti kdorkoli bo klical h Gospodovemu imenu, bo rešen. 14Kako bodo torej klicali njega, v katerega niso verovali? In kako bodo verovali vanj, o katerem niso slišali? In kako bodo slišali brez oznanjevalca? 15In kako bodo oznanjali, razen če niso poslani? Kakor je pisano: f ‚Kako krasna so stopala teh, ki oznanjajo g evangelij miru in prinašajo vesele novice o dobrih stvareh!‘ 16Toda evangeliju niso bili vsi poslušni. Kajti Izaija pravi: h ‚Gospod, kdo je verjel našemu
našemu…: gr. slišanju od nas?
poročilu?‘
poročilu: ali, oznanjevanju?
17§ Tako potem vera prihaja po poslušanju in poslušanje po Božji besedi. 18Vendar pravim: „Mar niso slišali?“ Da, resnično, k njihov glas je šel po vsej zemlji in njihove besede do koncev sveta. 19Toda pravim: „Mar Izrael ni spoznal?“ Mojzes najprej pravi: l ‚Izzval te bom k ljubosumju s tistimi, ki niso ljudstvo in z nespametnim narodom te bom jezil.‘ 20Toda Izaija je zelo pogumen in pravi: m ‚Našli so me tisti, ki me niso iskali; razodet sem bil tem, ki po meni niso spraševali.‘ 21Toda Izraelu reče: n ‚Cel ljubi dan sem svoje roke iztegoval k neposlušnim in upornim ljudem.‘
Copyright information for SloKJV